NABIRANJE JESENSKIH PLODOV

September je mesec, ko se poletje poslavlja in se narava začne oblačiti v tople barve. To je čas, ko se v vinogradih zadiši po zrelem grozdju in se začnejo priprave na enega izmed najlepših dogodkov – trgatev. Spremljamo sladkorno stopnjo v grozdnem soku in ko pride pravi trenutek, se zberejo družina, prijatelji in sosedje. Skupaj obiramo bele sorte, klepetamo med vrstami in se veselimo ob obetih mladega vina. Trgatev je več kot le delo – je praznik jeseni, ki nas povezuje in daje občutek pripadnosti tradiciji.

Sadovnjaki v tem času dobesedno kipijo od plodov. Jabolka, rdeča, rumena ali pisana, čakajo, da jih skrbno poberemo in shranimo za ozimnico. Prav jabolko je tisti sadež, ki je že stoletja del naše prehrane in ljudskih pregovorov – vsakodnevno nas spominja na zdravje, preprostost in domačnost. Ob jabolkih zorijo hruške, slive in orehi, ki jih lahko pojemo sveže ali pa jih spremenimo v dobrote, ki nas grejejo skozi zimo. Marmelade, kompoti, sokovi, posušeno in liofilizirano sadje ter drugi domači izdelki prinašajo v naše domove okus po jeseni in dokazujejo, kako bogata je narava, kadar jo znamo ceniti.

Obiranje plodov pa se ne ustavi v sadovnjaku. Jesenski gozdovi vabijo s svojim mirom in skrivnostnostjo. Pod krošnjami dreves, kjer listje šumi pod nogami, nas pogosto čakajo prijetna presenečenja – jurčki, lisičke in številne druge gobe, ki jih z veseljem spravimo v košaro. Gobarjenje ni le iskanje hrane, ampak pravo doživetje. V gozdu nas spremljajo svež zrak, vonj po mahu in občutek pričakovanja, ko zreš v travo ali listje in zagledaš rjav klobuk jurčka. Ti trenutki nas povežejo z naravo na prav poseben način.

Jesenski pridelki imajo svojo čarobnost tudi zato, ker jih pogosto povezujemo s skupnimi trenutki in spomini. Ko se družina zbere in skupaj poskusi prve jabolčne krhlje, posušeno sadje ali pečen kostanj, začutimo tisto toplino doma, ki je ne more nadomestiti nič drugega. To so trenutki, ko se življenje upočasni, ko se zavemo, kako dragoceni so plodovi narave, pa tudi čas, ki ga preživimo skupaj.

Nabiranje jesenskih plodov ni le priprava na zimo – je način, kako ohranjamo stik s tradicijo, kako si vzamemo trenutek za hvaležnost in spoštovanje do zemlje, ki nam vedno znova vrača trud in skrb. Vsaka trta, vsako drevo in vsak koš gob nam povedo zgodbo o letini, ki smo jo skupaj doživeli.

Naj bo letošnja jesen polna toplih sprehodov, pisanih sadovnjakov, bogatih vinogradov in polnih košar, ki bodo še dolgo spomin na čas, ko nam narava velikodušno ponuja svoje darove.