ZANIMIVOSTI MESECA SEPTEMBRA

September je v Sloveniji prav poseben mesec. Poletje se počasi poslavlja, vendar prava pisana jesen še ni tukaj. Narava je večinoma še zelena, dnevi so lahko prijetno topli in sončni, jutra pa postajajo svežejša. V vinogradih dozoreva grozdje, sadovnjaki so polni jabolk in hrušk, na vrtovih pobiramo zadnje poletne ter prve jesenske pridelke.
 
To je mesec, ki povezuje poletje in jesen – in prav v tem je njegov čar. 

  

Zakaj septembru pravimo kimavec?

September je deveti mesec v letu in ima 30 dni. Njegovo današnje ime izhaja iz latinske besede septem, ki pomeni sedem, saj je bil v starem rimskem koledarju nekoč sedmi mesec leta.
 
Staro slovensko ime za september pa je kimavec.
 
Ime naj bi bilo povezano s časom, ko veje sadnega drevja zaradi obilice zrelih plodov visijo oziroma »kimajo« proti tlom. In če pogledamo septembrske slovenske sadovnjake, je takšno poimenovanje zelo primerno.
 

Čas jabolk, hrušk, sliv in drugih dobrot

September je pri nas eden najbogatejših mesecev za domače pridelke.
 
V sadovnjakih dozorevajo številne sorte jabolk in hrušk, pobiramo slive, na vrtovih pa nas čakajo buče, paprika, paradižnik in številni drugi pridelki.
 
Za marsikatero gospodinjstvo je september zato tudi čas priprave ozimnice. Kuhajo se marmelade, kompoti in sokovi, vlaga zelenjava ter shranjujejo pridelki za hladnejše mesece.
 
Narava nam v tem času resnično pokaže svojo radodarnost.

 

September brez trgatve? Skoraj ne gre!

Eden najbolj značilnih septembrskih dogodkov v Sloveniji je zagotovo trgatev.
 
V vinorodnih predelih Slovenije vinogradi oživijo. Štajerska, Prlekija, Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Vipavska dolina, Kras, Goriška brda in drugi vinorodni kraji imajo dolgo tradicijo pridelovanja grozdja in vina.
 
Čas trgatve se razlikuje glede na sorto, lego vinograda in vreme. Zgodnejše sorte lahko dozorijo že prej, druge pa šele pozneje jeseni.
 
Trgatev pri nas ni samo delo. Že od nekdaj je tudi družabni dogodek, povezan z druženjem, domačo hrano, običaji in veseljem ob koncu vinogradniške sezone.

 
 

Začenja se tudi čas gob

Dovolj vlage in prijetne temperature lahko septembra ustvarijo dobre pogoje za rast gob.
 
Takrat se številni Slovenci z veseljem odpravijo v gozd s košaro v roki. Jurčki, lisičke, marele in druge užitne gobe so priljubljen jesenski ulov.
 
Pri nabiranju pa velja previdnost: nabiramo samo gobe, ki jih zanesljivo poznamo, ter spoštujemo pravila nabiranja in varovanja narave.
 

Kaj pa kostanj?

September že prinese prve znake sezone kostanja, vendar z njim ne gre prehitevati.
 
Glavna sezona domačega kostanja pri nas je praviloma bolj značilna za oktober, v toplejših legah in ob ugodnem vremenu pa lahko prve zrele plodove najdemo že proti koncu septembra.
 
Pravi vonj po pečenem kostanju bomo zato raje prihranili za oktober.

 

Prvi september – nazaj v šolske klopi

Za slovenske šolarje september pomeni predvsem začetek novega šolskega leta.
 
Po dolgih poletnih počitnicah se ponovno odprejo šolska vrata, za prvošolce pa se začne povsem novo življenjsko obdobje.
 
Začnejo se tudi številne športne, kulturne in druge dejavnosti. Družine se po počitniškem ritmu ponovno vračajo k bolj ustaljenemu vsakdanu.
 
Zato lahko september upravičeno imenujemo tudi mesec novih začetkov.
 

 
Je september poletje ali jesen?

Pravzaprav malo obojega.
 
Meteorološka jesen se začne že 1. septembra, astronomska jesen pa nastopi ob jesenskem enakonočju okoli 22. ali 23. septembra.
 
Slovenski september pa nas lahko vremensko še vedno spominja na poletje. Sončni popoldnevi so lahko prijetno topli, medtem ko so jutra in večeri že precej sveži.
 
Pogostejše postajajo jutranja rosa in megla, predvsem po kotlinah in dolinah.
 
Dnevi se opazno krajšajo, vendar je september še vedno odličen mesec za izlete, pohodništvo, kolesarjenje in druge aktivnosti v naravi.

 

Kje so vse jesenske barve?

Čeprav september povezujemo z začetkom jeseni, slovenski gozdovi na začetku meseca praviloma še niso obarvani v izrazite rumene, oranžne in rdeče odtenke.
 
Večje spreminjanje barve in odpadanje listja običajno pride pozneje, predvsem oktobra.
 
Septembrska podoba Slovenije je zato veliko bolj zelena, kot jo pogosto prikazujejo značilne jesenske fotografije.
 
In ravno to je posebnost septembra – poletje je še vedno prisotno, jesen pa že počasi trka na vrata.

 
Narava se pripravlja na hladnejši del leta

Spremembe lahko opazujemo tudi v živalskem svetu.
 
September je pomemben čas selitve ptic. Številne ptice selivke zapuščajo naše kraje in se odpravljajo proti toplejšim območjem, kjer bodo preživele zimo.
 
Tudi druge živali začnejo izkoriščati obilje hrane ter se počasi pripravljati na hladnejše mesece.

 
Nekaj pomembnih septembrskih dni

September prinaša tudi več mednarodnih dni. Med bolj znanimi so Mednarodni dan pismenosti 8. septembra, Mednarodni dan demokracije 15. septembra, Mednarodni dan zaščite ozonske plasti 16. septembra, Mednarodni dan miru 21. septembra in Svetovni dan turizma 27. septembra.
 
Slednji je za Slovenijo še posebej zanimiv, saj imamo na majhnem prostoru izjemno raznolikost – od Alp, gozdov in termalnih vrelcev do vinorodnih gričev, kraškega sveta in morja.
 
 

Še nekaj septembrskih zanimivosti

Rojeni septembra pripadajo astrološkima znamenjema device in tehtnice, tradicionalni rojstni kamen meseca pa je safir.
 
September je tudi odličen čas za obisk slovenskih hribov. Največja poletna vročina praviloma popusti, dnevi pa so še dovolj dolgi za izlete. Seveda moramo računati na hitrejše spremembe vremena in hladnejša jutra, predvsem v višjih legah.
 
Na podeželju pa je september že od nekdaj predvsem mesec pobiranja sadov dela – od sadovnjakov in njiv do vinogradov.

Uživajmo v slovenskem septembru

September nam ponuja nekaj najboljšega iz dveh letnih časov.
 
Še vedno lahko ujamemo toplo sonce in skoraj poletno popoldne, hkrati pa nas sveža jutra že opominjajo, da prihaja jesen.
 
Odpravimo se na sprehod med vinograde, obiščimo sadovnjak, izkoristimo prijetne dni za izlet ali pohod ter si privoščimo domače sezonske pridelke.
 
September oziroma kimavec je mesec grozdja, jabolk, trgatev, novih začetkov in počasnega prehoda v jesen.
 
In prav zato z jesenjo ni treba hiteti. Za oranžne gozdove, odpadlo listje in pečen kostanj bo dovolj časa oktobra.