POČITNICE, KRESOVI IN PIKNIKI

Za učence in dijake prihajajo prvomajske počitnice, ki bodo namenjene kratkemu oddihu in kurjenju kresa na predvečer 1. maja.

Prvomajski prazniki so kot nalašč za sprehode in izlete v naravo. Zlasti privlačno je sredogorje in kot najbrž dobro veste, ima vsak slovenski kraj svoj priljubljeni bližnji hrib ali kako drugo točko, kamor se lahko podamo za kako uro ali cel dan. Seveda pa se na izlet lahko odpravite tudi s kolesom, naj bo vaš cilj vzpetina, bolj oddaljen kraj, ali pa prijatelj, ki živi na drugem koncu mesta.

Bodo pa v Ljubljani, Mariboru, pa tudi v nekaterih drugih krajih po Sloveniji na voljo delavnice, kjer boste lahko uporabili svojo domišlijo, spretnost, ter se ob tem imeli nadvse prijetno v družbi mentorjev in vrstnikov.

 

Vrhunec prvomajskih praznikov so tradicionalna kresovanja in prvomajske prireditve, ki jih spremljajo koncerti in drugi nastopi. Kresovi na zadnji aprilski dan ustvarijo prav čaroben občutek. Kresovanja so tako rekoč skoraj v povsod, zato vam najbrž ne bo težko poiskati vam bližnjega.

Čeprav se kresovanje pred 1.majem sedaj povezuje predvsem s praznikom dela, ima kresovanje drugačne korenine. Mesec maj ali veliki traven je dobil ime po antični boginji Maji. Pred več kot dvatisoč leti so naši predniki verjeli, da narava v maju doseže svojo eksplozijo rasti zaradi boginje Maje. Mesec maj pomeni prvo košnjo, žetev, prvo sadje in prve izdelke na njivi in vrtu. Boginja Maja ni zmogla vse to kar sama od sebe. Potrebovala je sonce, ki ga je v starem verovanju ponazarjal ogenj oziroma sončni Kresnik. Če je bila boginja Maja s svojo bujno rastjo ženski simbol, je bil Kresnik, ogenj in kres, moški simbol. Ja, narava že ve, da sta za nadaljevanje življenja in rast vedno potrebna ženska in moški.

Tako Kresnik in Maja, moški in ženska, zgorita združena v objemu in naznanita prihod vročega poletja. 

Praznovanje 1.maja, praznika dela, je obudilo tradicijo kresovanje na 1.maj. Kresovanje se je prestavilo na predvečer praznika, 30.aprila.

Postavljanje kresov pa tudi ni od muh! Včasih so fantje in tisti, ki so bili še mlečni okoli ust, ki jim je že poganjal prvi puh na bradi, pričeli s pripravami na kresovanje mesec dni pred samim praznikom. Postavitev pravega kresa (brez avtomobilskih gum in podobnih stvari), ni bila preprosta. V resnici je šlo za tekmovanje med fanti iz sosednjih krajev in vasi. Kres je moral biti najvišji, najlepši in moral je najdlje goreti. Tako dolgo, dokler niso vsi drugi kresovi že ugasnili. Ljudje iz okoliških krajev so se na koncu zbrali ob kresu, ki je najdalj gorel.

Kresovi po okoliških hribih so zagoreli skoraj istočasno in nato drug za drugim ugašali. Veselica s petjem, plesanjem in rajanjem ob harmonikah je trajala dolgo v jutro. Ponavadi je šele godba na pihala s svojo budnico spomnila vse prisotne, da je čas za posteljo. Seveda, če ni bilo treba na kakšen piknik! 1.maja pa je seveda vedno kakšen piknik. :)

 

Pikniki so kot nalašč za druženje. Bodisi doma na vrtu, v parku, na jasi  ali nabrežju reke vabijo k posedanju na trati, prigrizkom ter rekreaciji. Badminton, frizbi, namizne igre, pod milim nebom – nič lepšega. Kljub temu pa pri tem pazite na to, da je na površini, kjer prirejate piknik to dovoljeno ter seveda, da za seboj ne puščate odpadkov. 

Na 1.maj se postavlja tudi mlaj. Lahko jih vidite po vsej Sloveniji, saj ga ima vsaka najmanjša vas. Prvomajski  mlaj je narejen iz debla smreke, breze ali bora, ki mu olupijo vso skorjo, na vrhu pa pustijo nekaj vej. Nato se golo deblo ovije z bršljanom. Smrekov mlaj ima navadno na vrhu bunko in zastavo, pod smrekovimi vejami pa na deblo pritrjene vence, spletene iz cvetja in zelenja.

Današnji mlaj je simbol boginje Maje in starodavne predstave o kozmični materi, ki poraja življenje. Mlaj je ženski simbol, ki pooseblja boginjo Majo, predkrščansko božanstvo, mater naravo, ki prinaša rast, zelenje in s tem življenje.