DAN ŽENA IN 40 MUČENIKOV

  

Dan žena – praznik spoštovanja, enakopravnosti in dosežkov žensk

Mednarodni dan žena praznujemo 8. marca in je posvečen ženskam, njihovim dosežkom ter prizadevanjem za enakopravnost v družbi. Ta dan je priložnost, da se spomnimo pomembne vloge žensk v družini, družbi, kulturi in gospodarstvu.

Mednarodni dan žena je danes eden najbolj prepoznavnih praznikov po svetu. V številnih državah je tudi uradno priznan praznik, namenjen poudarjanju pravic žensk, enakih možnosti ter spoštovanja njihovega dela in prispevka k družbi.

V Sloveniji so ženske dokončno dobile volilno pravico leta 1945, ko je bila uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo v ustavo SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica do umetne prekinitve nosečnosti tudi iz drugih razlogov, ne le zaradi zdravstvenih.

Dan žena je zato tudi priložnost, da izrazimo spoštovanje do vseh žensk – mater, babic, partnerk, sodelavk in prijateljic, ki s svojim delom, skrbjo in znanjem pomembno bogatijo naš vsakdan.

Zato ženske izkoristite svoj dan in pokažite, da imate prav!

40 mučenikov – »moški praznik«

40 mučenikov obhajamo 10. marca. To je godovni dan 40 mučenikov iz Sebastije v Armeniji, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in so zaradi tega umrli mučeniške smrti.

Dan 40 mučenikov ni uradni praznik, temveč izhaja predvsem iz cerkvene tradicije in ljudskega izročila. V Sloveniji se je skozi čas uveljavil tudi kot šaljivi »moški praznik«, ki pride dva dni po dnevu žena.

Ta dan so si moški izbrali za svoj praznik. Po starem običaju naj bi na ta dan dobili darilo v obliki suhih sliv, trnja in klobase kot simbol pozornosti partnerice.

Danes se ta dan pogosto razume tudi kot humoren odgovor na dan žena, saj se dva dni prej moški spomnijo svojih žena in partneric.

Legenda o 40 mučenikih

Legenda pripoveduje, da je v letih 308–324 na območju Rimskega imperija vladal cesar Licinij, ki se je sprl s svojim sovladarjem Konstantinom I. Velikim – prvim rimskim cesarjem, ki je sprejel krščanstvo.
Po tem sporu je Licinij začel preganjati kristjane. Vojakom na območju, ki mu je vladal, je ukazal, da se morajo krščanstvu odpovedati ali pa bodo kaznovani s smrtjo.
Temu ukazu se je uprlo štirideset vojakov elitne legije, ki so bili pripravljeni za svojo vero tudi umreti.
Vojakom seveda ni bilo prizanešeno. Ko so podpisali svoje zadnje pismo, so jih slekli do golega in v eni najhujših zim takratne Armenije odpeljali do zamrznjenega ribnika. Tam so jih pometali v ledeno vodo, kjer so tragično umrli.

Zgodba o 40 mučenikih je skozi stoletja postala simbol poguma, zvestobe in vztrajnosti, zato se njihov spomin ohranja v številnih krščanskih tradicijah.