DAN ŽENA IN 40 MUČENIKOV

Mesec marec nam ob prvih pomladnih cvetovih prinaša tudi dva posebna praznika, posvečena obema spoloma.

Dan žena je dan, ko se našim mamam, babicam, ženam in dekletom zahvalimo za njihovo dobroto in ljubezen. Dan delovnih žena, kot je njegovo originalno ime, je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, ki se je v začetku praznoval 19. marca.  V Sloveniji  je leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, ki se je zavzemal za žensko enakopravnost, leta 1945 pa je bila uzakonjena splošna volilna pravica, s čimer so se ženske močno približale enakopravnosti.

Še veste zakaj je postal praznik? Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk. V Sloveniji so ženske dokončno dobile volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov.

Zato ženske izkoristite dan in pokažite, da imate prav!

 

40 mučenikov obhajamo 10. marca in je godovni dan 40 mučenikov iz Sebastije v Armeniji, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in so umrli mučeniške smrti. Ta dan so si moški izbrali kot svoj praznik. Po tradiciji naj bi na ta dan prejeli v dar suhe slive, trnje in klobaso kot znak partneričine pozornosti. Danes pa ta dan večinoma služi bolj kot ''povračilo sredstvo'' za gospode, ki se dva dni pred tem, na 8. marec, spomnijo svojih žena.

In kaj pravi legenda? V letih 308-324 je na območju rimskega imperija vladal cesar Licinij, ki se je sprl s svojim sovladarjem Konstantinom I. Velikim - prvim rimskim cesarjem, ki je sprejel krščanstvo. Od njunega nesoglasja dalje je Licinij v kristjanih videl sovražnike in ker je bilo treba sovražnike ali spreobrniti ali pa pobiti, je tudi vojakom na območju, ki mu je vladal, ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odpovejo ali pa bodo kaznovani s smrtjo. Temu odloku se je uprlo štiridesetih vojakov elitne legije, ki so bili pripravljeni za svojo vero umreti.

Vojakom seveda ni bilo prizanešeno. Po tem, ko so se vsi skupaj podpisali pod zadnje pismo, so vseh 40 slekli do golega in jih v eni najhujših zim takratne Armenije odpeljali do zamrznjenega ribnika. Tam so jih pometali v vodo, kjer so tragično umrli.

Vsem gospodom tako želimo čestitke ob dnevu mučenikov, dame pa poskrbite, da bodo dobilu malo boljše kosilo, in ne le suhe slive.